Prenekateri slovenski katolik se je danes znašel s košaro polno velikonočnih jedil pred cerkvijo, tam pa ni bilo običajnega ‘žegnanja’, pač pa le zbegan župnik, ki se je jecljaje opravičeval zbranim, vil roke, in preklinjal: “prmejduš, pa saj ne moremo biti že četrtega, kam gre ta božji čas …”
Zgodba je bila sila podobna po večini urbanih župnij, ki so močno vezane na navodila škofij, saj so le-te povsem osredotočene na kampanjo za referendum proti spremembam Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V viški župnijski cerkvi Sv. Antona Padovanskega na Tržaški cesti naj tako sploh ne bi bilo nikogar!
Povsem drugače pa je bilo v bolj odročnih krajih, kjer so starejši duhovniki precej bolj pragmatični in se ne pustijo zmesti aktualnim političnim dogajanjem. Upokojeni župnik iz Črne na Koroškem je bil precej kritičen: “Zadnja leta se ti ljubljanski pe..i v kiklah res samo še sami s seboj ukvarjajo.”