Po podatkih, ki jih je za lansko leto objavil statistični urad, je kljub nasprotnemu prepričanju v Sloveniji poraba alkohola na prebivalca v mesecu decembru popolnoma enaka kot vsak drugi mesec. Spije se malenkost več namiznega vina, ki ga uporabljamo za kuhano vino, nekaj več gre penin in tudi žganih pijač, a zato rahlo upade potrošnja piva.
Prav tako se kljub praznikom ni povečala poraba živil, ki jih asociiramo s prazniki – gre predvsem za suhomesne proizvode in pekovsko pecivo. Tudi teh proizvodov Slovenci ne bomo kupili in pojedli nič kaj dosti več kot v drugih enajstih mesecih. Strokovnjaki dejstvo, da december ne izstopa po popivanju in slavjih, pripisujejo dolgoletni gospodarski stagnaciji, pa tudi napornemu tempu kapitalistično – potrošniškega življenjskega stila, ki nam je dandanes praktično vsiljen.
“Res se pozna, da smo že nekaj let v krizi in da je kljub statistični gospodarski rasti v ljudeh še vedno vsidrana neka zavest zmernosti. Po drugi strani je čez celo leto toliko drugih priložnosti, ki jih je potrebno primerno proslaviti, da decembrski prazniki že težko izstopajo. Nekoč smo pili in proslavljali predvsem decembra in morda za prvi maj, zdaj pa nam kapitalizem in potrošništvo vsiljujeta take in drugačne praznike, slovesnosti in obdarovanja praktično vsakih 14 dni. Največ, kar lahko družba od posameznika še pričakuje, je da bo zdržal tempo še do silvestrovanja in mu privošči, da vsaj v prvi polovici januarja ne bo nobenega rojstnega dneva ali sindikalnega smučanja,” je razmere na trgu pojasnila Magda Teran, vodja trženja pri podjetju Narezek.